NE NAŠE ALI TUJE – NAVDUŠENJE JE POMEMBNO

O POUČNIH KNJIGAH

Piše Mati Miš

Ko je bil mali Miš otročiček, ni zaspal, dokler ni slišal pravljice, dve, tri … A glej ga zlomka, ko je spoznal črke, so ga pravljice zanimale le še takrat, ko sva mu jih še kar nekaj časa v osnovnošolska leta prebirala z Atom Mišem. Pred spanjem, ko je bralec pravljic zapustil njegovo sobo, pa malemu Mišku pravljice in zgodbice, ki jih je bila polna knjižna omara, niso bile mar. Naj je Mati Miš še tako milo prosila naj jih prebira, je v posteljo jemal samo otroške enciklopedije in druge poučne knjige. Tako je lahko v drugem razredu, ko njegova učiteljica zaradi, khm, ni zmogla voditi ure, celo šolsko uro sošolcem pripovedoval o vlakih. To, da mali Mišek ni hotel prebirati leposlovja, Atu in Materi Miš nikakor ni bilo prav. A je ob poučnih knjigah zrastel v prav fejst moža. Ki ima rad knjige. Tudi leposlovne. Beri naprej