| Cena: | 24,95 EUR |
| Ilustrator: | Alenka Sottler |
| Kategorije: | Slikanica |
| Nagrade: | Domače |
| Obseg: | 80 strani |
| Dimenzije: | 210 mm x 280 mm x 30 mm |
| ISBN: | 978-961-6630-003- |
| Datum izdaje: | 2009 |
| Poreklo: | Slovenija |
| Vezava: | trda |
Avtorica se v knjigi Cesar in roža loteva starih pravljičnih motivov z ironično distanco in z zvitimi zasuki presega bralčev horizont pričakovanja. Na ta način v formo klasične pravljice vnese prvine sodobnega, kar ilustratorka Alenka Sottler s pridom izkoristi ter pisateljičin zasuk od klasičnega k sodobnemu in od naivnega h kritičnemu še potencira. Z imenitnimi ilustracijami, s katerimi raziskuje v povsem novi, izvirni in vznemirljivi likovni smeri, v pravljico tudi na vizualni ravni vnaša elemente ironične distance in nakazuje eno od možnih branj – sodobno in kritično. Vsa besedila poleg naštetega odlikuje tudi razkošen, blagozvočen jezik Bine Štampe Žmavc, ki skupaj z ilustracijami poskrbi, da je knjiga Cesar in roža ne samo lepa, pač pa tudi zelo posebna.
Gre za zbirko devetih pravljic, v katerih nastopajo klasični pravljični junaki (cesarji, kraljične, spletične, princi, žabe itd.), ki pa so takšni samo na prvi pogled. V resnici jih avtorica postavi v povsem nove, domišljijsko bogate situacije (nekatere so celo prav moderne – v pravljici Mobilnik srca si princ in princesa na primer pošiljata sms sporočila), v katerih se znajdejo vsak po svoje. Za ene se konča srečno, za druge malo manj, v vsakem primeru pa so zgodbe vseh junakov skrivnostne, napete, polne zanimivih preobratov in posrečenih domislic.
Iz obrazložitve žirije, ki je knjigi podelila večernico, najpomembnejšo slovensko nagrado za mladinsko literaturo:
'Knjiga Cesar in roža Bine Štampe Žmavc je v svojih tematskih, motivnih in fabulativnih komponentah na videz zbirka pravljic - ki pa se kmalu izkaže za zanimivo demitizacijo same pravljičnosti. Tovrstno problematičnost današnje, sodobne pravljičnosti avtorica razgalja z manjkanjem mitske utemeljenosti življenja, z manjkanjem stika s svetim, z arhetipskim, skratka s profanizacijo tako tradicionalnih pravljičnih tem in motivov kot tudi s profanizacijo same človečnosti. Točka, v kateri bi človeško samozavedanje in samoprepoznavanje moralo biti utemeljeno v svoji mitski privzdignjenosti ali poglobljenosti v odrešujočo vrednoto ali svetost, torej točka, v kateri bi se lahko porajala tudi tradicionalna pravljičnost, boleče manjka. Ravno ta boleča razčaranost svetega v grenko ironičnost ali izpraznjenost pravljičnega fabulativnega ter tematskega in motivnega okolja pa v vsaki posamezni zgodbi posebej in v zbirki kot celoti s svojo estetsko učinkovitostjo bralca opozarja in drami iz njegove sodobne odtujenosti in sekundarnosti.'