| Cena: | 25,95 EUR |
| Kategorije: | Darilna, Poezija |
| Obseg: | 80 strani |
| Dimenzije: | 145 mm x 220 mm x 19 mm |
| ISBN: | 978-961-272-029-2 |
| Datum izdaje: | 2010 |
| Poreklo: | Slovenija |
| Vezava: | trda |
Priložen CD z zvočnim posnetkom avtoričine interpretacije pesmi.
Z osupljivo iskrenostjo in s pristnim doživetjem nas lirika Saše Pavček potegne v najobčutljivejši del človeške duše, zavezane ljubezni. Verzi so jasni, čutni, ponekod v sonetni obliki, v njih se razprostirata moč in nemoč ljubezenskega odnosa. Njena poezija ni hermetična, zavita v težko razpoznavne metafore, marveč bralca prepriča z naravno in predvsem globoko občutenim doživetjem, s katerim nagovarja ljubljeno osebo. Zdi se, da ji ljubljeni ne predstavlja le vira tuzemske ljubezni, marveč skozi njega išče transcendenco, svojo pisavo, svoj pesniški glas.
Biti v dvoje, v pesmi dveh je njen moto, ki se skozi zbirko kaže v različnih legah: je častilka brezpogojne ljubezni, oboževalka njegovega telesa, duha, je čakajoča, ljubosumna, razprta med upanje in privid, iščoča glasbo v odmevu njegovega imena, je tiho čuteča in hkrati vedno krvava pod kožo, je zver, s slovesom in smrtjo sprijaznjena in hvaležna. Vmes med kipečimi čustvi se prikrade tudi kanček humorja, samoironije ter vesela norost osvobojene duše. Skratka, če verjamemo verzu Obleci me v poljub in ne sprašuj, če me kaj greje, nam zbirka prinaša predvsem človeško toplino.
Majda Suša, Primorske novice, 17. jan. 2011
... Pesmi govorijo o ljubezni, ki jo lirski subjekt doživlja in živi, in jih tako zelo “živetih” in ne “neizživetih” v slovenski literaturi pravzaprav nismo vajeni. V bralcu (še zlasti ženskem najbrž) vzbudijo neko nedoločljivo bolečino. ... Ljubezensko poezijo, ki jo avtorica oblikuje z živo metaforo, izvirnim besedjem in je vsa prekrvavljena s človekovim koprnenjem po drugem, hlepenjem po poljubu in besedah, ki vznemirjajo in pomirjajo nemirno dušo, je Saša Pavček z izjemno dinamiko in igralsko očarljivostjo, ki ji ni manjkalo ne čutnosti ne zasanjanosti, ne strasti ne duhovitosti, pa tudi bridkega ne, z imenitnimi glasbeniki postavila torej pred gledalca. ... Celotna predstava tako sublimna in govorjena z visoko kultiviranostjo slovenskega knjižnega jezika, da estetski doživljaj mimogrede potegne gledalca iz realnosti in mu ustvari iluzijo nekega drugega in lepega sveta. In to je čarobno.