| Cena: | 26,71 EUR |
| Prevod: | Meta Osredkar |
| Kategorije: | Leposlovje |
| Obseg: | 286 strani |
| Dimenzije: | 150 mm x 230 mm x 22 mm |
| Datum izdaje: | 2006 |
| Poreklo: | Nova Zelandija |
| Vezava: | trda |
Witi Ihimaera je roman napisal leta 1974, vendar se je trideset let pozneje odločil, da ga bo napisal še enkrat. V obrazložitvi, zakaj je predelal tri desetletja staro snov, razloži, da je roman tako postal bolj univerzalen; tematika, ki jo obravnava, je namreč prisotna povsod po svetu, hkrati pa ima izrazite maorske značilnosti. Roman primerja z maorsko zborno hišo, ki je po obnovitvenih delih še vedno ista hiša, a močnejša, privlačnejša, iz nje prihajajo bolj uglašeni glasovi. Delo je bilo popolnoma predrugačeno s perspektive zrelega pisatelja, a kljub temu ni izgubilo energije, jeze in ljubezni, ki prežemajo izvirnik.
V maorski vaški skupnosti Waituhi se v zgodnjih nedeljskih urah vračajo svatje s poroke. Nekateri gredo spat in nedeljo prespijo, medtem ko drugi zgodaj vstanejo, se morda lotijo kmečkih opravil, tretji gredo k maši, Matua, nekakšna vaška poglavarka, pa ima kup opravkov – ljudje jo potrebujejo. Po kosilu otroci spuščajo zmaja, dedek in vnuk pa se odpravita na dolg sprehod, med katerim se vračata v minule čase in opisujeta maorsko preteklost, zgodovino Nove Zelandije. Proti večeru pa se domišljija in maorska mitologija združita v napet vrhunec, ko gre za življenje in smrt.