Michelle Paver
Prevod: Tamara Bosnič
Zbirka: Kronika starodavne, temé, 4. knjiga
Obseg: 343 strani
Velikost (v mm): 135 x 200 x 24
Priporočena starost bralcev: 10 +
ISBN 961-6630-30-6
Cena z DDV: 25,30 €
O DELU
Paverjeva tudi v tej knjigi z različnih perspektiv vešče prikazuje človeka in naravo. Prav nič primitivnega ni v njenem prikazu junakov: so ročno spretni, socialno kompleksni in duhovno sofisticirani. Z natančnim opisom njihovih življenj, oblačenja, prehranjevanja in običajev jih tesno poveže z okoljem, z naravo.
VSEBINA
V prvi knjigi z naslovom Brat Volk Toraku medved raztrga očeta in dvanajstletni deček ostane povsem sam. Prijatelja si najde v malem volčiču, s katerim uspeta uničiti demonskega medveda. V Duhaselcu se Volk, ki se je pridružil krdelu volkov, in Torak iščeta in tudi najdeta. Ko je namreč nastopila luna brez teme, se je po Gozdu razširila strašna bolezen. Nihče ne pozna vzroka in le Torak lahko poišče zdravilo. Njegovo iskanje ga popelje preko Morja na skrivnostne Tjulnjeve otoke. V tretji knjigi Požiralci duš je Volk žrtev ugrabitve. Torak se odpravi za njim na Visoki sever, da bi ga rešil. V spopadu s Požiralci duš pa slednjim uspe, da Toraku mu na prsi vžgejo svoj znak. V četrtem delu Kronike starodavne temé Toraka obsodijo, da je Požiralec duš, in ga izobčijo. To je še huje, kot če bi bil mrtev, saj so vendar vsi klani, a vsi na lovu za njim. Zanese se lahko le na svojo moč, pomaga mu samo brat Volk, kasneje pa uspe do njega priti še Renn. Ob jezeru, kjer živi Vidrin klan in mu grozi uničenje, Toraku zbolijo duše, nato pa se spopade z Gadovko, Požiralko duš, ki je usodno povezana z Renn. V četrti knjigi, Izobčenem, izstopa Torakova duševna bolezen, ki ga približa težavam modernega človeka. Izločen je iz družbe, izobčen, pozabi, kako preživeti v gozdu. Ko avtorica Toraka v času bolezni postavi v nasprotje z njegovim okoljem, doda zgodbi ekološki podton. Pripoved je pogosto temna in prepletena z domišljijskimi prividi, z globokim razumevanjem osamljenosti, ljubezni, strahu in prijateljstva pa se bralca močno dotakne.
PISATELJIČINA RAZLAGA NASTANKA DELA
Ko sem raziskovala ozadje knjige Izobčen, sem preživela precej časa okoli jezera Storsjön na severu Švedske. Imela sem srečo, saj sem med svojimi spomladanskimi sprehodi slišala blejati mladega losa, našla pa sem tudi čistino in jez, ki so ga naredili bobri. V zavetišču za lose sem se z gobčkom na gobček srečala z losi, med katerimi je bilo tudi nekaj čudovitih mladičev, starih ne več kot pet dni, in tožeči enoletnik, ki ga je pravkar zavrgla njegova res ogromna mama. Za risbe ob zdravilnem izviru so me navdušile ogromne, nepozabne slike v kamnu v Glösi blizu Storsjöna, ki naj bi jih domnevno narisali ljudje iz Torakovega časa. Tam sem si lahko ogledala tudi enkratne posnetke oblek, glasbil, orožja in kanuja iz losove kože iz kamene dobe. Da bi bolje spoznala volčje mladiče, sem nekaj časa preživela z njimi pod okriljem Organizacije za zaščito volkov (Wolf Conservation Trust) v Veliki Britaniji, kjer sem jih hranila s stekleničko, se igrala z njimi in – še pomembneje – jih opazovala, ko so se igrali med seboj. Ob tem sem lahko opazovala njihov neverjetno hiter razvoj, saj so le v nekaj mesecih iz majhnih, puhastih kepic zrasli v velike, zelo samovoljne volkove. S kačami sem se seznanila v Longleatu, kjer sem se lahko dotaknila čudovite podganarice in dveh kraljevskih, radovednih in neverjetno močnih kraljevih pitonov. Nikoli prej nisem razumela, kako lepa je lahko kača in kako te prevzame, dokler je nisem držala v rokah in občutila dotika njenega jezika na licu, ko me je raziskovala.
O AVTORICI
Michelle Paver je bila rojena v centralni Afriki. Kot otrok se je s starši preselila v Veliko Britanijo. Doštudirala je biokemijo na univerzi v Oxfordu in nato postala partnerica v pravni pisarni v Londonu. Pravno pisarno je zapustila, ko je začela pisati. Kronika starodavne temé je nastala iz njene življenjske strasti do živali, antropologije in oddaljene preteklosti. Prav tako so jo navdahnila potovanja na Norveško, Laponsko, Islandijo in v Karpate. Še posebej pa jo je k pisanju zbirke o kameni dobi vzpodbudilo soočenje z velikim medvedom v samotni dolini v južni Kaliforniji.
