Ifigenija Simonović

Ifigenija Simonović (rojena 1953 v Ljubljani) je leta 1978 diplomirala iz slavistike in primerjalne književnosti, v Londonu pa leta 1985 iz lončarstva. Leta 1978 je odšla v London, leta 2003 se je vrnila v Ljubljano. Objavlja že od leta 1968. Zadnje čase piše predvsem pesmi in žurnalistične eseje, pa tudi prevaja in poslikava uporabne predmete. Leta 2009 je dobila Rožančevo nagrado, leta 2011 pa priznanje knjižnice NUK za ohranjanje rokopisne dediščine. Izdala je številne pesniške zbirke, prevedla je kar nekaj knjig, najbolj zavzeto pa se ukvarja z zapuščino Vitomila Zupana. V samozaložbi je izdala osem knjig njegove poezije iz zapora in 's prostosti' (2006–2007), odkrila je njegovo pravljico iz leta 1938 Črni šejk z rdečo rožo (2010), ki je izšla pri naši založbi leta 2011 in si priborila nagrado Kristine Brenkove. 2012 je pri naši založbi izšla tudi nenavadna pravljica z naslovom Jezerce na robu, ki jo je Ifigenija Simonović napisala skupaj z norveško sociologinjo Marit Eikaas Haavimb. Pripravila je tudi spominsko knjigo o Zupanovem življenju, ki je izšla ob stoletnici njegovega rojstva leta 2014 pri Mladinski knjigi. Pripravlja tudi knjigo zbranih novel.

• 2009 – Rožančeva nagrada - priznanje za najboljše esejistično knjigo zadnjih dveh let za zbirko Konci in kraji
• 2011 – Trubarjevo priznanje, ki ga NUK podeljuje za pomembne prispevke k ohranjanju nacionalne pisne kulturne dediščine