Marija Zlatnar Moe je leta 2003 doktorirala s področja književnega prevodoslovja. Zaposlena je na Oddelku za prevajalstvo Filozofske fakultete v Ljubljani, kjer na dodiplomski stopnji poučuje prevajanje iz angleščine v slovenščino. Predavala pa je tudi na Visoki šoli za prevajalce in tolmače v Trstu in na Centru za raziskovanje Ibsena na Univerzi v Oslu. Raziskovalno se ukvarja s književnim prevajanjem, predvsem prevajanjem med majhnimi/perifernimi jeziki in prevajanjem dramatike, poleg tega pa tudi s prevajalsko didaktiko. Veliko njenih prevodov iz norveščine je namenjenih otrokom in mladini. Med njimi so slikanice za najmlajše (Polenček odpre muzej (Åshild Kanstad Johnsen, 2015) in Garmanovo poletje (Stian Hole, 2017), oboje KUD Sodobnost International), norveške otroške klasike (Čajna ženička, Alf Prøysen 2019, KUD Sodobnost International), prozna dela za večje otroke (prve tri knjige iz zbirke Doktor Proktor in dve knjigi iz zbirke Samson in Roberto (Didakta 2008–2015) in za mlajše (Luzerka in Fejk, Mina Lystad, MIŠ, 2020 in 2021, Snežena sestra, Maja Lunde, Založba Grafenauer 2021) in starejše (Čez potok, ne čez most, Linn Skåber, 2020, KUD Sodobnost) najstnike.
