Marko Kos

Rodil se je leta 1925 v umetniški družini akademskega kiparja Tineta Kosa. Sprva je študiral dve leti primerjalno književnost, objavil je 14 novel v Mladinski reviji in Razgledih (1946 - 1952). Napisal je vrsto romanov in zbirk zgodb, vendar jih ni objavil, ker bi bilo to v nasprotju z inženirskim poklicem, ki se mu je posvetil. Doktoriral je iz tehniških znanosti (1972) in bil direktor Inštituta, ki ga je ustanovil v koncernu Litostroj, dokler ga niso izključili (1979) kot vodjo 'protisamoupravnega delovanja inženirjev'. Leta 1975 je habilitiral za izrednega profesorja na Fakulteti za strojništvo v Ljubljani, vendar je bil leta 1980 zaradi “moralnopolitične neprimernosti in protisamoupravnega delovanja” suspendiran. Bil je dejaven v vrstah oporečnikov v slovenski inteligenci. Po oprostitvi od kazenskih obtožb leta 1987 je bil imenovan za profesorja na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani. Bil je med ustanovitelji Slovenske demokratske zveze leta 1988 in član njenega Glavnega odbora do razpustitve SDZ. Leta 1991 je prejel državno nagrado za življenjsko delo na področju inovacij. S svojimi kritičnimi prispevki je bil dejaven v slovenskih medijih preko treh desetletij do danes. V svoji stroki je objavil 16 knjig in več kot 1000 člankov doma in v tujini.  Leta 2010 je prejel zlati red predsednika države za zasluge za prispevek k gospodarski in kulturni blaginji Slovenije.

• 1991 – Državna nagrada za življenjsko delo na področju inovacij
• 2010 – Zlati red za zasluge Republike Slovenije za prispevek h gospodarski in kulturni blaginji Slovenije