Patrick White

Patrick White, rojen 28. maja 1912 v Londonu očetu Avstralcu in mami Angležinji, velja za enega pomembnejših avtorjev 20. stoletja. Njegovo življenje je zelo zaznamovala huda oblika astme, zaradi katere je bil prikrajšan za aktivnosti, ki jih imajo radi otroci. Po drugi strani pa je zaradi bolezni ljubezen našel v branju, pisanju in obiskovanju gledališča, kar je kasneje vplivalo na njegovo življenjsko pot. Študentu francoščine in nemščine so mnogi zamerili homoseksualnost, kar pa izjemnega romanopisca in velikega političnega borca, ki svojega mnenja nikoli ni obdržal zase, ni ustavljajo na literarni poti. V času življenja je objavil dvanajst romanov, tri zbirke kratkih zgodb in osem iger. Kritiki pravijo, da je vrhunski prav zato, ker je osrednja tema njegovih besedil precej enostavna, nezapletena, ki pa jo nato vrhunsko nadgradi in izpili do točke, ko bralca nevede zapelje v drug svet – svet, v katerem prek literarnih junakov spoznava tudi njega samega. Za izjemen doprinos k literaturi je Patrick White leta 1973 kot edini Avstralec prejel Nobelovo nagrado. Z nagrado je ustanovil sklad Patrick White Award, ki podeljuje nagrade kreativnim pisateljem, ki ustvarjajo skozi daljše obdobje svojega življenja.
Poleg Visečega vrta, ki je izšel po njegovi smrti, so v slovenščino prevedena še Zadeva Twyborn, Voss, Tetina zgodba in Na ognjenem vozu.

• 1957 – Miles Franklin Literary Award za delo Voss
• 1961 – Miles Franklin Literary Award za delo Na ognjenem vozu
• 1973 – Nobelova nagrada za književnost in Australian of the Year Award