Simon Gregorčič, eden najbolj znanih Slovenskih pesnikov, se je rodil 15. oktobra 1844 v vasi Vrsno pri Kobaridu v družino s sedmimi brati in sesterami. V mladih letih je bil pastir, kar ga je povezalo z ljubo domačo naravo in njegovemu umu vcepilo ljubezen do slovenske besede. Šolanje je začel v Libušnjah ter nadaljeval v Goriški normalki, kjer je kasneje obiskoval tudi gimnazijo. Po maturi se je s težavo odločil za duhovniški poklic; v bogoslovnem semenišču v Gorici je študiral od 1864 do 1868; v študiju je odlično napredoval. Novo mašo je imel 27. oktobra 1867 pri Sv. Duhu na Libušnjem, eno leto pred koncem študija.
Gregorčič je svoj prvi pesniški uspeh dosegel ob koncu gimnazijskega študija; dvajsetletnemu je Iskrice domorodne objavil Anton Janežič v dveh številkah Slovenskega glasnika jeseni 1864. Med službovanjem v Kobaridu je našel zveze z Josipom Stritarjem, ki je 1870 izdajal estetsko usmerjeno revijo Zvon. Njegovo delovanje se je nadaljevalo v številnih publikacijah, kjer je objavljal svoje pesmi, med drugimi tudi znano Nazaj v planinski raj ter Moj črni plašč. Nad svoj čas se je Gregorčič vzdignil tudi z domovinsko izpovedjo v pesmih Domovini, V pepelnični noči ter seveda Soči. Prav slednja je najbolj zaznamovala njegovo delovanje, ter je postala najbolj prepoznavno Gregorčičevo delo.
