Nekoč je pretresljiva, sicer fiktivna zgodba o enem najbolj črnih obdobij v človeški zgodovini. Gleitzman je doživljanje holokavsta na Poljskem leta 1942 podal z vidika naivnega otroka, ki nikakor ni bil zmožen razumeti grozot, v katere je bil ujet. Besedilo je prvoosebna pripoved desetletnega judovskega dečka Feliksa, ki pobegne iz sirotišnice v katoliškem samostanu, kamor so ga dobra tri leta prej skrili starši. Namenil se je poiskati mamico in očka, na poti v véliko mesto in v samem mestu pa doživlja in deli usodo poljskih Judov. Gleitzmanov literarni junak kljub grozljivim podobam ostaja ''otrok'' – je naiven, veder, na trenutke zabaven, predvsem pa želi razvedriti druge in ostaja do konca optimističen, vzporedno s tem pa sprejema pomembne – predvsem ne tipično otroške – odločitve, ki so odraz globokega doživljanja pekla. Skok z vlaka, ki pelje v smrt, se konča s padcem v mehko, zeleno travo – še ena značilnost Gleitzmanovega pisanja. Avtor tudi tokrat pusti odprt, v optimizem zavit konec, a nikakor ne naivno srečen.
Knjiga je prejela znak za kakovost otroških in mladinskih knjig ZLATA HRUŠKA.
