Tara je povprečna najstnica z izjemnim slikarskim talentom, ki pa ji življenje ni naklonjeno. Revščina, v kateri živi, ni le materialna, najbolj jo teži revščina materinega duha.. Tarina starejša sestra je umrla na obisku na Irskem. Tara šele pet let za tem izve, da je pravzaprav storila samomor, a ji je mati to zamolčala. V času, ko se pripravlja na sprejemni izpit na likovni akademiji, se tako Tara spopada tudi s čustvenim pretresom, ki ga doživi ob tem spoznanju. Pri prebolevanju ji pomagajo tako pisma Vincenta van Gogha bratu Theu kot pogovori s starim profesorjem Maxom Stockhamerjem in pa prijateljstvo z njegovim vnukom Johannesom, ki preraste v ljubezen.
To nikakor ni še ena knjiga o samomoru, nikakor ni še ena temačna najstniška zgodba. Kot že naslovnica žari rumeno van Goghovih umetnin, je zgodba o najstnici Tari optimistična in bralcem, mladim ali odraslim, dokazuje, da pot iz še tako težkih življenjskih situacij obstaja, če ima človek voljo preživeti. In če jo želi najti.
2014 LIANZA Young Adult Award (nagrada zveze novozelandskih knjižničarjev) za najboljše novozelandsko delo za mladino nad 13 leti.
Oglejte si tudi zapis na priporočilnici Bralne značke, ki ponuja spodbude za (nadaljnje) branje.