Knjiga je zadnja od petih o Polleke, prejšnje štiri imajo naslove Naj ljubezen gori kot plamen, amen, Raj je tukaj in zdaj, Ko sreča trešči kot strela in Čez obzorje z vetrom na morje. Prvo so v Pionirski - centru za mladinsko književnost in knjižničarstvo uvrstili med posebej priporočene knjige Preglednega in priporočilnega seznama mladinskih knjig iz leta 2006.
V zadnji knjigi o Polleke je deklica takšna kot v prvih štirih: pronicljiva, bistra, duhovita. Čeprav dedkove smrti ne more preboleti, pravi namreč, da je globoko v sebi čisto prazna, še vedno opazuje svet okoli sebe. V tej knjigi jo še posebej zanima svet priseljencev. Ne le da je fant Mimoen, v katerega je zaljubljena, Berber iz Maroka, tudi njena dobra prijateljica Consuelo je tujka. In tako Polleke ugotovi, da če imaš svojo ‘kulturo’, si za vsako figo užaljen, da je groza. Čeprav se 'kulture' med seboj zelo razlikujejo, pa je še vedno najpomembnejši človek – ne glede na to, ali ona na Mimoenovo željo nosi ruto, še vedno namreč ostaja svetlolasa nizozemska deklica.
Knjiga je prejela znak za kakovost otroških in mladinskih knjig ZLATA HRUŠKA.